Zdravniki prepričani, da je pomoč pri prostovoljnem končanju življenja tvegana

Predstavniki zdravniških organizacij in zdravnikov so prepričani, da zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja prinaša tveganja in da bi morali najprej urediti področje paliative.

Zakonu nasprotujejo predstavniki Slovenske medicinske akademije, Komisije RS za medicinsko etiko, Slovenskega zdravniškega društva, Zdravniške zbornice Slovenije in katedre za medicinsko etiko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Strokovnjaki so se strinjali, da bi zakon prinesel velike spremembe v razumevanju dostojanstva življenja. Zaskrbljeni so, da bi uveljavitev zakona kasneje vodilo v razširitev pravice do samomora ter opozorili, da je neznosno trpljenje težko opredeliti. Dodali so, da zdravstvena stroka v pripravo zakona ni bila vključena.

Hudo bolni se počutijo kot breme

Starejši in hudo bolni se pogosto počutijo kot breme svojcem, je opozorila družinska zdravnica Polona Campolunghi Pegan.

Prepričana je, da bi morali v Sloveniji o tej temi razmišljati šele ob ustrezno urejeni paliativni oskrbi. Prav tako je opozorila, da smrt po aplikaciji učinkovine "ni vedno umirjena, ni vedno neboleča, ni vedno hitra". "Dogaja se, da ljudje umirajo po več ur," je dejala in dodala, da nikjer v zakonu ni določeno, kaj naj zdravnik in medicinska sestra storita v primeru zapletov.

Zakon bi spremenil tudi odnos med bolnikom in zdravnikom, meni predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. Prepričana je, da se bodo številni družinski zdravniki odločili za ugovor vesti, zato bodo ranljivi bolniki v ključnem trenutku ostali brez zdravnika, ki mu zaupajo. Ocenila je, da bo ugovor vesti uveljavilo okoli 90 odstotkov zdravnikov, vendar raziskave v zbornici niso opravili.

Borut Škodlar z ljubljanske psihiatrične klinike je izrazil pomisleke, kako bodo zdravniki v prihodnosti preprečevali samomorilnost, če bo pravica do samomora uzakonjena in odprta. Po besedah vodje paliativne oskrbe na ljubljanskem onkološkem inštitutu Maje Ebert Moltara si neozdravljivo bolni želijo ohraniti dostojanstvo, biti z bližnjimi in brez bolečin, pri čemer jim lahko pomaga paliativna oskrba.

V zavezništvu Moje življenje, moja pravica zavračajo pomisleke zdravnikov

Koalicijske stranke in društvo Srebrna nit, ki so v referendumski kampanji združeni v zavezništvo Moje življenje, moja pravica, so izrazili nestrinjanje z trditvami zdravnikov, ki nasprotujejo zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Trditve, da bi se bolniki čutili kot breme svojcem, nimajo empirične podlage, so opozorili.

"Empirične raziskave v resnici kažejo nasprotno. Večina tistih, ki se odločijo za prostovoljno končanje življenja, so izobraženi, socialno vključeni ljudje, ki imajo dobro podporno mrežo. Ne odločajo se za smrt zaradi občutka bremena, temveč iz želje po ohranitvi nadzora nad lastnim življenjem," so zapisali v sporočilu za javnost. Priznali so, da sicer tveganje pritiskov obstaja, toda prav zato bo odločitev večstopenjsko preverjena, s sodelovanjem vsaj dveh zdravnikov, psihologa in neodvisne komisije.

V zavezništvu se zavedajo, da bodo nekateri zdravniki ob uveljavitvi zakona uveljavili ugovor vesti, vendar so ocene, da bo to storilo okoli 90 odstotkov zdravnikov, po njihovem mnenju pretirane. Prepričani so, da bo pomoč pri prostovoljnem končanju življenja mogoče zagotoviti.

Poudarili so, da se paliativna oskrba in pomoč pri prostovoljnem končanju življenja ne izključujeta, temveč dopolnjujeta, saj si obe prizadevata olajšati trpljenje. "V državah, kjer imajo ustrezno statistiko, okrog 70 odstotkov bolnikov, ki zaprosijo za pomoč pri končanju življenja, prihaja iz paliativne oskrbe. In to ni odvisno od razvitosti paliativne oskrbe," so zapisali.